ZLATOROGOVA ARHEOLOŠKA POT OD VOGLA DO KOMNE
VISOKOGORSKA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
ZLATOROGOVA ARHEOLOŠKA POT OD VOGLA DO KOMNE
Kratek opis poti
Zlatorogova arheološka pot od Vogla do Komne je speljana po manj obljudenih visokogorskih pašnikih in dolinah, kjer so bili odkriti arheološki sledovi bivanja prvih pastirjev. Ob poti so vidni tudi ostanki površinskega kopanja železove rude – rudne jame. Iz planine Zadnji Vogel se povzpnemo do razglednega gorskega prelaza Konjsko sedlo in nadaljujemo pot med ostalinami prave svetovne vojne do Komne, zlatorogove pravljične dežele pod Bogatinom.
KATEGORIJA POTI
visokogorje
OBDOBJA
bakrena doba, bronasta doba, rimska doba, pozna antika, zgodnji srednji vek
Z nihalko se povzpnemo do zgornje postaje žičnice Vogel – Rjava skala, kjer začnemo pot proti planini Zadnji Vogel. Do planine vodi prijetna gozdna steza oziroma cesta. Zahodno od sirarne na Zadnjem Voglu se odcepi steza proti Voglu, ki ji sledimo čez travnato območje, prepredeno z rudnimi jamami. To območje predstavlja spodnji del doline Poljanica na Zadnjem Voglu, kjer je bila odkrita 5000 let stara postojanka lovcev in prvih pastirjev.
Pot nadaljujemo po stezi proti Komni skozi mešan bukov gozd, ki se postopoma začne vzpenjati proti Kalu. V travnati kotanji Kal so bili odkriti arheološki sledovi iz bakrene dobe, rimske dobe in zgodnjega srednjega veka.
Nadaljujemo med gorskimi tratami in melišči do Konjskega sedla. S sedla se odpre lep razgled na Spodnje Bohinjske gore z gorskimi prelazi, kot je Globoko, ter na obsežno planoto Komne. Od tu se pot spusti do planine Za Migovcem, preko katere je nekoč potekala tovorna pot čez Škrbino.
Pot proti Komni se sprva vije med ruševjem, nato se spusti proti dolini Suha, a kmalu znova zavije navzgor proti planini Krošnja. Pred planino naletimo na lesene pregrade za živino, ki jih je treba vedno skrbno zapirati za seboj. Pot nadaljujemo po severnem pobočju planine proti Govnjaču. Planina Govnjač je bila dolga desetletja opuščena, danes pa se na njej znova pase živina. Na območju planine so vidne tudi stavbne ostaline zaledja prve svetovne vojne in nekdanjih stanov.
Do Doma na Komni in Koče pod Bogatinom vodi pot po vojaški mulatjeri. Od Koče pod Bogatinom proti Oslovi škrbini se razteza Poljanica na Lepi Komni, kjer je bila odkrita postojanka prvih pastirjev v Vzhodnih Julijskih Alpah.
S Komne sledi spust po vojaški tovorni poti (mulatjeri) v Ukanc. Od Ukanca do spodnje postaje žičnice Vogel je še nekaj hoje po cesti, v poletnih mesecih pa je mogoč tudi javni prevoz.
Čas hoje: 5 – 6 ur
Zahtevnost poti:
zahtevna planinska pot, potrebna je planinska oprema
Dolžina poti: 15 km
Izhodišče: Zgornja postaja žičnice Vogel – Rjava skala. 1410 mnv
Najvišja točka: Konjsko sedlo, 181 mnv
Najnižja točka: Ukanc, 655 mnv
Višinska razlika: 1.126 m
Izhodišče:
Bohinj, Ukanc – spodnja postaja nihalke Vogel – Rjava skala
Z avtoceste Ljubljana – Jesenice zavijemo na izvoz Lesce, nadaljujemo pot čez Bled v Bohinj, preko vasi Nomenj, Lepence, Bitnje, Bohinjska Bistrica, Kamnje, Polje, Laški Rovt in ob jezeru do Ukanca.
Čas vožnje brez zastojev iz: Ljubljane – 1 ura 12 minut, Bleda – 37 minut, Bohinjske Bistrice – 15 minut.
Čas vožnje z nihalko iz spodnje postaje na zgornjo postajo Rjava skala: 5 minut.
Javni prevoz: avtobus Ljubljana – Ukanc – 2 uri.
Iz Ljubljane vsako uro odpelje avtobus do Zlatoroga, kjer je avtobusna postaja pod žičnico Vogel. Od avtobusne postaje do spodnje postaje je dobri 5 minut peš.
Na planini Vogel, ki jo sestavljata Prednji in Zadnji Vogel, se med tovornimi potmi čez gorske prelaze prepletajo sledovi rudarstva in planšarstva, ki sodijo večinoma v srednji in novi vek. Rudne jame, ostanki kopanja železove rude, ležijo predvsem na območju Zadnjega Vogla.
Naslov
Events
GALERIJA SLIK
